IZVOTLITEV NAREDI PROSTOR, DA LAHKO NAŠI VODNIKI DELUJEJO SKOZI NAS
Globina in sposobnost izvotljenja bosta določali, ali bodo naša potovanja pristna, resnična in vodena s strani Duha, oziroma bodo obarvana, vodena in izkrivljena s strani našega ega.
Zaradi tega šamani pravijo, da mora ‘preteklost umreti’, če želiš postati šaman, oziroma se je moramo vsaj osvoboditi. Zgodbe morajo stran. Ali pa moramo biti sposobni, da se od njih odmaknemo vsaj takrat, ko potujemo.
ZAKAJ JE IZVOTLITEV PRED POTOVANJEM TAKO POMEMBNA?
Če pred potovanjem ne uspemo doseči dovolj temeljite izvotlitve, bo vanj neizogibno posegel naš Ego. Potovanje bodo tako vodile naše zgodbe in ne naši Vodniki.
NAŠ EGO JE LE SKUPEK ZGODB
Skoraj vse, kar mislimo, da smo, in kot kaj se opredeljujemo, je v resnici le zbirka zgodb. Naj bodo osebne, družinske, družbene – še vedno so to le zgodbe, ki v srednjem svetu ustvarjajo občutek individualnosti – torej ego. In to je v resnici ego – zbirka zgodb in kot tak konstrukt srednjega sveta.
Bolj se oklepamo zgodb, močneje se poistovetimo s konstruktom našega ega iz srednjega sveta. Sčasoma nam to preide v navado in postane naše privzeto stališče.
Z nenehnim ponavljanem zgodb v našem umu ali njihovim pripovedovanjem drugim, pa tudi z odklanjanem in zanikanjem vsega, kar se ne sklada z njimi ali jim oporeka, ga še krepimo.
Mislimo si: »Takšen sem.« In potem se začnemo tudi doživljati kot takšnega. Šamani pravijo, da so stvari ‘takšne, kot so, zaradi zgodb, ki si jih pripovedujemo’.
VERJETI ZAČNEMO, DA JE EGO, VSE KAR SMO
POSTATI ‘OPAZOVALEC’ ALI ‘ZAVESTNI JAZ’
Načini in tehnike, ki nam to pomagajo doseči, so skupne številnim duhovnim praksam in tradicijam, vključno s šamanizmom. Meditacija, na primer, nas nauči, kako naše misli – zgodbe zgolj opazovati, ne da bi se ujeli vanje.
Tako ustvarimo razdaljo, ki omogoča spoznanje, da obstaja še en ‘jaz’, ki je od zgodb ločen in jih lahko opazuje. Dojamemo, da mi nismo naše zgodbe, temveč nekaj čisto drugega. In to je tisto, kar se zgodi med procesom, ki mu šamani pravijo ‘izvotljenje’.
Ta nam omogoči, da postanemo ‘opazovalec’ ali ‘zavestni jaz’; torej tisti del nas, ki se lahko odmakne od zgodb srednjega sveta.
IZVOTLITEV IMA DVE KLJUČNI NALOGI
1.) Je predpogoj za komunikacijo z resnično modrimi, transcendentnimi vodniki.
Moč šamanskega praktika, kot rečeno, namreč ne izvira iz njega samega, temveč iz njegove sposobnosti, da ustvari prazen prostor znotraj sebe in dopusti mogočnejšim, modrejšim duhovnim bitjem, njegovim vodnikom, da delujejo skozi njega.
V primerjavi z modrimi, ljubečimi in transcendentnimi bitji zgornjega in spodnjega sveta imajo namreč bitja srednjega sveta precej večje omejitve. Nekatera sicer premorejo nekaj modrosti in so seveda lahko tudi ljubeča, vendar neprimerljivo manj kot pravi vodniki zgornjega in spodnjega sveta. Konec koncev jih kot bitja srednjega sveta omejujejo iste stvari kot vse ostale. Imajo svojo zgodovino, zgodbe, navade, slepe pege, prepričanja, namene in podobno.
2.) Izvotlitev prepreči, da bi naše zgodbe izkrivljale šamansko potovanje.
Če se ne dovolj dobro izvotlimo, bodo v šamansko potovanje vstopili kot Ego, namesto kot naš zavestni Jaz. Tako naša identiteta stopi na pot naših vodnikov, kar prepreči, da bi ti lahko delovali skozi nas.
IZVOTLITEV JE MEDITACIJSKA TEHNIKA
Izvotljenja se je, tako kot meditacije, precej lahko naučiti. Samo vaditi moraš in sčasoma postane vse lažje.
Najprej je nujno spoznati, da je naš Ego, kot rečeno, samo maska, ki jo nosi naš globlji jaz. Načini in tehnike, ki nam to pomagajo doseči, so skupne številnim duhovnim praksam in tradicijam, vključno s šamanizmom. Meditacija, na primer, nas nauči, kako naše misli – zgodbe zgolj opazovati, ne da bi se ujeli vanje.
Tako ustvarimo razdaljo, ki omogoča spoznanje, da obstaja še en 'jaz', ki je od zgodb ločen in jih lahko opazuje. Dojamemo, da mi nismo naše zgodbe, temveč nekaj čisto drugega.
In to je tisto, kar se zgodi med procesom, ki mu šamani pravijo ‘izvotljenje’. Ta nam omogoči, da postanemo ‘opazovalec’ ali ‘zavestni jaz’; torej tisti del nas, ki se lahko odmakne od zgodb srednjega sveta.
Morda se vam to ne zdi tako zelo pomembno, vendar bo določalo kakovost vaših šamanskih potovanj. To vem iz osebne izkušnje. V svojih tridesetih sem spoznal, da ima moje šamansko delo kljub na mnoge načine izjemnim vodnikom še vedno pridih in priokus srednjega sveta, kar mi ni bilo všeč. Znebil sem se vseh svojih vodnikov, razen enega, vadil izvotlitev in našel nove vodnike, za katere sem bil povsem prepričan, da so res iz zgornjega in spodnjega sveta, ter začel od začetka. Razlika v kakovosti in globini mojih potovanj ter učenja je bila neverjetna in me je naravnost osupnila.
Če bi se radi naučili šamanskih tehnik izvotlitve, vas vabim k branju knjige ‘Šamansko potovanje’.
